Izvidniška skupina nemških oboroženih sil (Bundeswehr), ki jo je sestavljalo 15 vojakov pod vodstvom flotilnega admirala Stefana Paulyja, je po zgolj 44 urah končala svojo misijo na Grenlandiji in zapustila arktični otok. Skupina je z letališča v Nuuku poletela s civilnim letalom družbe Icelandair proti Köbenhavnu, so potrdili predstavniki operativnega poveljstva nemške vojske. Čeprav so prvotni načrti predvidevali daljše bivanje na terenu, se je vojaško osebje nepričakovano hitro umaknilo. Operacija je bila osredotočena na izvidniške naloge v okviru širših evropskih prizadevanj na tem strateško pomembnem območju. Razlogi za tako hiter zaključek misije javnosti niso bili podrobno pojasnjeni, kljub temu pa so uradni viri navedli, da so vojaki svoje naloge uspešno opravili. Nemška prisotnost na Grenlandiji odraža naraščajoč interes evropskih sil za varnostna vprašanja v Arktičnem oceanu. Nenaden odhod je sprožil ugibanja v nekaterih medijih, saj so še dan pred umikom krožile informacije o podaljšanju misije. Dogodek poudarja logistično in operativno dinamiko sodobnih vojaških izvidniških misij, kjer se načrti prilagajajo trenutnim razmeram na terenu in političnim usmeritvam iz matičnih držav.

Izvidniška skupina nemških oboroženih sil (Bundeswehr), ki je štela 15 pripadnikov, je v nedeljo zapustila Grenlandijo le dva dni po prihodu na otok. Predstavnik operativnega poveljstva je potrdil, da se vojaki z civilnim letalom prek Københavna vračajo v Nemčijo, potem ko so po navedbah vojske naloge opravili v skladu z načrti. Misija, ki se je začela v petek, se je tako končala bistveno hitreje, kot je bilo pričakovano. Čeprav uradni viri trdijo, da je bila izvidniška misija uspešno zaključena, so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitni povezavi med predčasnim umikom in pritiski oziroma grožnjami iz Združenih držav Amerike glede statusa Grenlandije. Nemška stran teh navedb ni uradno komentirala, prav tako niso podali podrobnejših informacij o vsebini samih izvidniških dejavnosti na arktičnem otoku. Dogodek sovpada z naraščajočimi napetostmi znotraj zavezništva Nato, kjer osem držav članic kritizira stališča ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Nenaden umik nemških enot z geostrateško pomembnega območja Arktike bi lahko nakazoval na previdnejšo zunanjo politiko Berlina v luči spremenjenih mednarodnih odnosov in varnostnih dinamik na severu.